SPONZORSTVO IN DONATORSTVO NK Brinje Grosuplje

SPLOŠNO

Slovenski pravni red donacije in sponzorstva izrecno ne definira; gre namreč za pojme, ki jim je vsebino izoblikovala praksa sama. To pomeni, da zakon ne določa obveznih elementov ali oblike donatorske oziroma sponzorske pogodbe (kot npr. velja za prodajno ali darilno pogodbo), temveč sta pri sklepanju pogodbe v veliki meri obe stranki prepuščeni svoji volji, željam in možnostim uporabi elementov in določb iz drugih pogodb.

V strokovni literaturi sponzorstvo pogosto obravnavajo skupaj z donatorstvom, mecenstvom in oglaševanjem, v Sloveniji pa govorimo še o pokroviteljstvu in darovalstvu. Glede na različne inštrumente in na naravo odnosa jih lahko delimo na poslovne in dobrodelne.

 

SPONZORSTVO

Sponzorstvo je poslovni partnerski odnos, v katerem se podjetje (lahko tudi več) in sponzoriranec (posameznik ali organizacija) pogodbeno dogovorita za obojestransko koristno sodelovanje. Sponzor prejemniku nameni sredstva (denarna ali nedenarna), prejemnik pa se zaveže, da bo promoviral sponzorja na dogovorjen način.

Pomembno je natančno določiti, kakšna bo ta promocija, saj se na tak način izognemo morebitnemu kasnejšemu nezadovoljstvu.

Tudi osebe javnega prava (občine, javni zavodi…) so lahko neke vrste sponzorji. A pri tem gre praviloma za dodeljevanje sredstev preko javnih razpisov, prejemniki teh sredstev pa so med drugim lahko zavezani, da jih na svojih publikacijah ali prireditvah navedejo kot podpornike, tako da ne moremo govoriti o klasični obliki sponzorstva. Tudi osnovni namen takšnih razpisov ponavadi ni promocija te pravne osebe, temveč npr. izvedba čim več kulturnih prireditev v korist občanov ali državljanov.

Davčni vidik sponzoriranja z vidika sponzorja:
Za sponzorja kot pravno osebo je to odhodek za namene promocije sebe ali svoje dejavnosti in se kot tak tudi prikazuje, pri tem pa ni nobenih davčnih posebnosti ali olajšav.
O sponzorjih kot fizičnih osebah ne govorimo.

DONATORSTVO

Dobrodelnost je nekomercialna dejavnost, za katero podjetje ne pričakuje povračila (donatorstvo, mecenstvo). Dobrodelna dejavnost je lahko celo anonimna. Prejemnik donacije je lahko pravna ali fizična oseba, kar velja tudi za donatorja.

Ker zakon ne definira donacije, je potrebno razlago iskati drugje. Slovar slovenskega knjižnega jezika govori o "podelitvi zemljišča za vojaške, politične ali uradniške zasluge", kar nakazuje, da je predmet donacije nepremičnina. A danes smo ta okvir presegli, saj je lahko donacija tudi v obliki denarnih sredstev ali drugih (premičnih) stvari. Pomembno pri donaciji je dejstvo, da donator praviloma sredstev ne da prejemniku za izvedbo neke določene storitve, ki bi bila tudi donatorju v korist ali pa bi neposredno koristila le prejemniku. Namen donacije je širši; s takšno podporo bo prejemnik skušal narediti nekaj splošno dobrega ali pa dosegel nek splošno koristen cilj, ki ga bodo koristili drugi in ne donator ter prejemnik.

Ko podpišemo pogodbo in sredstva tudi dobimo, izdamo donatorju potrdilo o prejemu donacije, ki ga bo ta potreboval za dokazovanje o izplačilu in za morebitno zmanjšanje osnove za plačilo davka na dohodek pravnih oseb. V tem primeru računa ne izstavljamo.

Davčni vidik donacije

Z vidika donatorja:

Če je donator pravna oseba, mu lahko donacija zniža osnovo za plačilo davka na dohodek pravnih oseb. Pri tem mu osnovo manjša le tista donacija, ki je izplačana rezidentu v Sloveniji (pravna oseba), ki je ustanovljen za opravljanje kulturnih, dobrodelnih, znanstvenih in drugih z zakonom določenih dejavnosti in hkrati ne presega 0,3% obdavčenega prihodka te pravne osebe v njegovem davčnem obdobju.

Če je donator fizična oseba je situacija podobna: donacijo mora nameniti organizaciji, z istimi kriteriji kot zgoraj, pri tem pa se mu zmanjšanje davčne osnove za plačilo dohodnine upošteva le do 0,3% obdavčenega dohodka.

 

Sponzorska pogodba.doc

Donatorska pogodba.doc