Intervju: Rok Golob, trener selekcije U-15
V zimskem prestopnem roku se ni krepila le igralska, temveč tudi strokovna struktura Nogometnega kluba Brinje Grosuplje. Trenerski kader je okrepil izkušeni trener, ki vrsto let deluje v mladinskem nogometu, Rok Golob.
Rok, pozdravljeni. Se za začetek na kratko predstavite bralcem naše spletne strani. Kakšna je bila vaša dosedanja nogometna in trenerska pot?
Ko zdaj vse skupaj razmišljam moram reči, da me veseli, da sem kot igralec in trener vedno bil del neke zgodbe. V bistvu najmanj v trenutnem klubu, ker so stvari že postavljene na zavidljiv nivo.
Svojo igralsko pot sem začel na Slovanu, ki je bil takrat pojem mladinskega nogometa v Sloveniji. Tam sem preživel pet let in bil eden od nosilcev svoje generacije. Pot sem skupaj z nekaj soigralci nadaljeval na Ježici (Factorju), kjer smo z vsemi selekcijami napredovali v najvišje lige in postali eden od najboljših mladinskih klubov v Sloveniji. Bil dokaj hitro s 15 leti priključen že na člansko tekmo v takratni v 2.SNL. V nadaljevanju sem v članih igral še v 2 mandatih pri Triglavu, Livarju in Aluminiju. Po tretji operaciji prepone sem z 22 leti končal z igranjem, vendar pa imam za sabo skoraj 5 članskih sezon. To so bili seveda drugi časi, kjer je mlad igralec težko dobival priložnost, predvsem zaradi konkurence. Vedeti moramo da so v 1. in 2. SNL nastopali številni igralci z izkušnjami iz 1. Jugoslovanske lige.
Zadnjo sezono sem, zaradi poškodbe odigral na način, en trening in tekma, kar mi je časovno dopuščalo da sem pričel s »trenerskim poklicom«. Po pravici povedano bolj slučajno in kot pomoč očetu, ki se je v ND Ilirija trudil, da klub kot tak sploh obstane. Na to obdobje me vežejo lepi spomini, saj smo z generacijo 92, 93, 94 naredili lepe rezultatske uspehe. Pot sem nadaljeval na Bravo, ki je bila spet lepa zgodba o uspehu, ki traja še danes. V tistem obdobju smo v vseh ligah napredovali na najvišji nivo in tudi hitro postavili klub v vrh mladinskega nogometa s številnimi reprezentanti, od katerih jih je danes kar nekaj A reprezentantov. Sledi ponoven povratek na Ilirijo, kjer je bilo kar nekaj turbolentnih obdobij, vendar pa sem ponosen, da smo klub spravili v vrh mladinskega nogometa, nanizali fantastične rezultate, ter ustvarili številne reprezentante. Ko na vse skupaj gledam iz distance, mi je bilo včasih, pošteno povedano nepredstavljivo, da je sploh možno da imata tako Ilirija in Brinje tako pomembno vlogo v mladinskem nogometu.
Torej v nogometu ste praktično celo vaše življenje. Kaj vas motivira, da ostajate zvest nogometu?
Tole je pa dokaj kompleksno vprašanje in si ga tudi sam pogosto zastavljam. Mogoče mi pade na misel, da klubovanje načinu delovanja v slovenskem nogometu, v smislu, da se da narediti uspešno zgodbo tudi v sredinah, ki v svojem bistvu ne sodijo v krog priviligiranih. Ostane ti zgolj vsakodnevna borba, dokazovanje in delo. Je pa res, da sem po številnih letih delovanja, mogoče odslužil svoj dolg nogometu in da je čas da svoje cilje usmerim tudi na druga življenjska področja. Me pa iskreno povedano skrbi za prihodnost našega nogometa.
Kaj vas je pritegnilo, da ste prešli v trenersko ekipo Nogometnega kluba Brinja Grosuplje?
Brinje je skozi daljše obdobje dokazal, da ni muha enodnevnica in da stvari, ki se dogajajo niso slučaj. Imajo oziroma imamo zgodbo, delovno etiko in pa kar je najpomembnejše močan človeški kapital. Mogoče se na prvi pogled zdi vse samoumevno, vendar pa so to komponente, ki so žal v našem nogometu, čedalje večja redkost. Veseli me, da so poleg kvalitetnega trenažnega procesa, trenerjem v ospredju skrb za nogometaše in ne samopromocija trenerjev, ki je danes žal prepogost pojav.
V Klubu ste dobra dva meseca in še spoznavate ustroj Kluba, kljub temu vas sprašujem kakšen je prvi vtis?
Žal zaradi, družinskih situacije, bolj dober mesec. Mogoče prekratko, da bi res lahko kaj smiselnega povedal, spet po drugi strani je moj trenuten fokus bolj usmerjen na situacijo U15/U17. Je pa evidentno, da mora za nivo, na katerem trenutno deluje članska ekipa, tudi sam klub delovati kot celota. Tukaj so še fantastični rezultati mladinske ekipe, ki niso slučaj. Upam, da niso za koga samoumevni, kot je bilo to žal prepogosto v mojem prejšnjem klubu.
Prevzeli ste vodenje selekcije U-15, ki se nahaja v zahtevni situaciji. Na nek način je to pogumna odločitev, a ob enem verjetno tudi izziv. kakšne cilje ste si pri tem zadali?
V bistvu je največji privilegij, da se v življenju za nekaj boriš. Lahko rečem, da je tako za trenerski štab, kot tudi za igralce trenutna situacija zlata vredna izkušnja. Meni, kot trenerju bo zagotovo največji izziv, da določene igralce naredim bolj samozavestne, spet druge potisniti iz cone udobja, določene pa da se soočijo s tem, da je potrebno prevzeti odgovornost ko je najtežje. Potrebno je pač sprejeti, da je na temu nivoju potrebno nenehno dokazovanje, ter da nam ne bo prav nič podarjeno.
Selekcijo ste že vodili na dveh prvenstavenih tekmah in bili realno gledano na eni od njih na pragu velikega presenečenja. Se stvari odvijajo v pravo smer?
Dejstvo je, da v pripravljalnem delu pri marsikomu, zaradi bolezni ni bilo kontinuitete v trenažnem procesu in posledično je temu ustrezna tudi sama fizična pripravljenost. Tudi pripravljalne tekme nam niso dale pravega odgovora, saj v prvenstvu žal večina ekip igra na način, da čaka na napake nasprotnika. Postati bomo morali še bolj prilagodljivi in pa seveda, da pričnemo izkoriščati 100% priložnosti, ki smo si jih na obeh tekmah ustvarili, kar nekaj. Nekako bomo morali zdržati še dve prihajajoči tekmi, kar bo za nas velik izziv, potem pa sledi več kot dobrodošel premor, kjer lahko postorimo marsikaj. Verjamem v igralce, vendar pa bodo tudi oni morali pokazati določeno stopnjo zrelosti.
Klubske usmeritve so jasne, a vsak trener doda v proces nek svoj pridih. Čemu dajete povdarek vi?
V bistvu, mi je pomembno veliko stvari in težko rečem, da na katero dajem večji poudarek kot na drugo. V razvoju nogometaša je pomemben celovit pristop. So mi pa zagotovo pomembni detajli, ter da igralci delajo na pomanjkljivostih. Meni osebno je pomemben izbor vaj, kjer se dejansko doseže učinek. Je pa trenutna situacija v naši ekipi specifična in je potrebna določena mera prilagajanja.
Hvala za pogovor in srečno.