Športni direktor Tine Zupan je tisti človek, ki v tesnem sodelovanju z glavnim trenerjem Goranom Markovićem sestavlja igralski mozaik v grosupeljskem klubu.
Kako ste zadovoljni z opravljenim delom v zimskem premoru?
Z našim kadrovanjem sem zelo zadovoljen. Načrt je bil, da ekipo pomladimo in še bolj profesionaliziramo. Mislim, da nam je uspelo. Dobili smo kakovostne in motivirane mlade igralce. Imamo homogeno skupino, ki zadovoljuje splošne kriterije, ki jih imamo v klubu. Ustrezajo standardom, ki jih zagovarjamo, ko iščemo igralca. Več ali manj smo kader tudi po pozicijah lepo sestavili. Imamo ravno dovolj zdrave konkurence. Po drugi strani pa so mlajši fantje iz mladinske ekipe standardno priključeni članski ekipi, so normalno del kadra in konkurirajo za mesta v ekipi, naj bo to za prvo enajsterico, ali za vstop s klopi.
Ste imeli v mislih tudi naslednjo sezono, ko ste sestavljali igralsko zasedo za drugi del prvenstva?
Tako je, mi smo v bistvu targetirali fante letnika 2003 in 2004, da bi z njimi delali na malo daljši rok, če je to možno. Pri nekaterih fantih, ki so na posoji, kot na primer Rok Štorman, je to težje, ampak generalno smo si v tem smislu zgradili neko bazo, s katero mislimo delati na daljši rok. Po drugi strani pa je v nogometu, v drugi ligi, to zelo nepredvidljivo. Imamo tak načrt, je pa poletje lahko zelo nepredvidljivo.
Je težko prepričati fante, da se odločijo za prihod v Grosuplje?
Rekel bi, da je vedno lažje. Imamo neko stabilnost in že ustaljeno razvojno pot. To je glavna informacija za mlajše igralce, tudi glavni motiv, ko se odločajo, da pridejo k nam. imeli smo relativno malo težav, v smislu, da koga to ne bi zanimalo. Več ali manj so bili ti fantje, ki smo jih dobili, tudi naše primarne tarče. Geografsko nam druga liga v tem trenutku ustreza, ker ni nekega presežka ekip v okolici Ljubljane. Poleg vsega, kar ponujamo, torej kakovostnega dela, že skoraj nadstandardnega, in urejene finančne situacije, je tudi ta lokacijska komponenta pomembna. Gre za največji bazen v Sloveniji in načeloma nam gre to na roko.
Ko govorimo o finančnih okvirih – kje smo v primerjavi z ostalimi klubi v drugi ligi?
Mislim, da smo v spodnji polovici lestvice. Poznamo razmere v drugi ligi. Tu je nekaj ekip, ki se želijo iti zadevo profesionalno. Nemogoče je, da bi se po višini proračuna primerjali z neko Gorico ali pa Nafto. Tudi drugi klubi z daljšo tradicijo imajo precej višje finančne vložke kot mi. Mi stavimo na neke druge vrednote in organsko rastemo. To je nek model, od katerega ne odstopamo in za katerega verjamemo, da je pravilen v drugi ligi. Je pa res, da ti denar absolutno pomaga do boljših igralcev in kakovostnejšega izvajanja nekih procesov. Vsi bi si želeli več, a po drugi strani imamo stabilen proračun, kar je zelo pomembno v teh zahtevnih časih. Veseli nas, da smo pozitiven primer, v smislu, da zapravimo, kar imamo in ne več od tega. Zaenkrat nam to dobro uspeva. Upamo pa, da bomo ob vseh dejavnostih, ki jih izvaja klub, proračun še dvignili, čeprav je že zdaj v primerjavi s tistim izpred nekaj let zelo visok.
Pozimi je bil klub aktiven tudi v mlajših kategorijah …
Tu gre za skupek vsega. Najprej vse, kar je klub v mladinskih kategorijah doslej že postoril. Druga zadeva je, da imamo ekstremno kakovosten trenerski kader, ki smo ga pozimi še okrepili. Z vodjo mladinskega pogona (Goran Marković, op.p.) se strinjava, da imamo najboljši trenerski kader na selekcijah velikega nogometa v Sloveniji. To je neka razlika, ki jo ti ljudje, ki si primarno želijo napredka za svojega otroka, prepoznajo. Pomembno je tudi to, da mi lahko ponudimo neko hitrejšo pot do članskega nogometa, kar je naš cilj. Za to pa potrebujemo čim bolj nadarjene mlade igralce. Imamo lep nabor fantov v mladinskih kategorijah, za katere upamo, da bodo v letu-dveh že zelo zanimivi za našo člansko ekipo.
Kakšne so torej sestave mlajših selekcij v klubu?
Gre za kombinacijo lastne produkcije in mladih, zanimivih igralcev, ki se nam pridružijo od drugod. Mislimo, da je ta kombinacija najboljša. Tako gradimo ekipe. Veliko fantov je iz lokalnega okolja, počasi, nekoliko bolj poudarjeno od 14. leta naprej, pa priključujemo fante od drugod. Podobno je na nek način tudi v članski ekipi. Nekateri pridejo prej, drugi kasneje, pot pa je za vse zelo podobna. Pot hitrejšega razvoja kot drugje, pot hitrejše uveljavitve v članskem nogometu. To je naš načrt, morajo biti pa fantje seveda sposobni, morajo sprejemati informacije in iti čez relativno kompleksne taktične zadeve, ki jih mogoče niso navajeni. So na višjem nivoju.
Kaj še vpliva na to, ali bo igralcu uspelo na članskem nivoju ali ne?
Tu je zelo veliko odvisno od igralca. Pri tem procesu smo ekstremno potrpežljivi. Imamo vsa orodja, da to znamo narediti. Je pa tu veliko kombinacij, ki na koncu pripeljejo do tega, kateri fantje so sposobni igrati na nivoju druge slovenske lige in kako hitro jim to uspe. Tu pa ne moremo mimo dejstev. Fantje morajo biti v danem trenutku, ko se jim ponudi priložnost da so zraven, pravi. Tako v smislu svoje koncentracije kot v smislu, kaj so pripravljeni vložiti v nogomet in seveda, kako se obnašajo kot igralci članske ekipe Brinja. Ob vsem tem je treba dodati še faktor sreče, ki ga je v ekipnem športu absolutno treba imeti. Vsi ti faktorji so pomembni, da nekdo izplava na površje.
Bi lahko izpostavili kakšen primer tega povezovanja mladinskega in članskega moštva?
Zadnji najlepši primer je naš vratar Jaka Zrnec, ki je pri 17 letih debitiral na uradnih tekmah članskega moštva. Veliko stvari se mu je ''poklopilo'', da je prišel do te priložnosti. Imel je srečo v nesreči kolega, kar je po navadi vedno tako. Nekatere stvari so se mu odprle, a v končni fazi si je vse to zaslužil z dosedanjim delom, vsem, kar je pokazal v kadetski in mladinski konkurenci. To je tak pozitiven primer. Je pa to šele začetek. Morda je še težje kot priti do tega nivoja, na tem nivoju ostati. Potrebuješ konstantnost in veliko drugi stvari. Upam, da bo čim več takih primerov.
