Intervju: Goran Marković, vodja stroke v NK Brinje Grosuplje.

Ob začetku priprav na nadaljevanje sezone 2021/2022, potem ko so nogometaši Brinja Grosuplje  zelo uspešno zaključili jesenski del tekmovalnega leta, smo se pogovarjali s trenerjem Goranom Markovičem, ki v zadnjem obdobju v Nogometnem kubu Brinje Grosuplje nosi največjo odgovornost pri razvoju mladih nogometašev.

Goran, kot mladenič si bil multi talentiran športnik in v mladosti kolebal med košarko in nogometom. Kakor kaže je na koncu zmagal nogomet

Ne vem, če bi lahko rekli multi talenitran, prej da me je šport na splošno zanimal in sem treniral vse, kar se je v tistih časih dalo trenirati. Pogoji so bili za vse športe veliko slabši kot jih imajo fantje sedaj. Spomnim se, da je bila ena »dvorana« kjer so se odvijali vsi športi (košarka, rokomet, odbojka) in seveda nogomet, tako da smo preživljali po 4-6 ur na različnih površinah. Mogoče se lahko pohvalim, da sem do konca osnovne šole bil uspešen v vseh športih, zato so bile odločitve kateremu športu dati prioriteto težke. V srednji šoli in do konca mladinskega staža sem treniral samo še nogomet in košarko, tako da sem celoten prosti čas posvetil »žogi«. Ko pa se je začela članska konkurenca je bilo potrebno sprejeti kateri šport bo prioriteta in v tistih časih so bile v košarki stvari veliko bolj urejene, tako da sem se odločil zanj. Je pa nogomet ostal v srcu, tako da so mi preostale »poletne« in »zimske« lige v malem nogometu, seveda pa tega niso smeli zvedeti trenerji v košarki?.       

Že v zelo zgodnji mladosti si se podal v trenerske vode. Pričel si kot košarkarski trener, potem pa se je zgodil nogomet.

Tako, kot se je razvila »športna pot«, tako se je začela tudi trenerska. Najprej sem se preizkusil kot trener v košarki, bila je zanimiva izkušnja, ampak mogoče ni bilo tako zanimivo, kot se mi mislil da bo (dolgo je tega). Potem sem na povabilo takratnega vodje Boruta Antončiča dobil možnost treniranja pri najmlajših in že po prvem tednu treningov je bilo to popolnoma druga zgodba. In tako se je začelo delo z U7, pa vse ostale selekcije do trenutno članske ekipe. Lahko rečem, da sem treniral vse kategorije od U7 pa do članske ekipe, opravljal tudi delo krožkov, tako da mi je znano delovanje specifičnih starostnih skupin.   

Že po nekaj sezonah, te je za takratne grosupeljske norme, trenerska pot  peljala "v svet", kjer si spoznaval v tistem trenutku bolj razvita nogometna okolja in nabiral prepotrebne izkušnje. Kako danes z neke distance gledaš na to obdobje.

Po 4 letih delovanja se je odprla možnost delovanja v Ljubljanskem klubu Bravo na povabilo Tomaža Petroviča in Dejana Kopasiča. Takrat je bilo z mojega vidika to zagotovo korak naprej, saj sem šel v klub, ki je v takratnem času glede organiziranosti kotiral v samem vrhu. Tam sem tudi dobil priložnost delovanja na velikem nogometu in kot mlad trener dokaj hitro vodil kadete v 1.ligi. Po 4 letih delovanja v Bravu, smo z skupino trenerjev se odločili, da bi na povabilo Ilirije začeli neko novo zgodbo. Tam sem se preizkusil prvič kot članski trener in vodja nogometne šole. Tam so bili izzivi popolnoma druge narave, ampak lahko rečem, da smo v treh letih naredili res veliko stvari s trenerji in podporo predsednika Marjana Dermastje. Po vseh teh letih pa je sledil povratek v domače okolje, in sedaj že 7 leto delujem v tem klubu. Vse te izkušnje v Ljubljanskem okolju so mi dale nove moči in predvsem izzive, da se nekaj naredi v domačem okolju ob podpori vseh trenerjev, upravnega odbora, predsednika, ki so bili kadarkoli v Brinju oz. so še vedno.          

 

In če se počasi vrneva v sedanjost.  Danes vodiš stroko verjetno ene najbolj organizirane nogometne šole v Sloveniji, v kar lahko mirno prištejemo tudi člansko ekipo. Pot do sem je bila na nek način naravna, s tem pa tudi izjemno zahtevna, zato verjtno tudi nekoliko daljša.

Pot do sem je bila morda naravna, vendar tudi zelo zahtevna. Ko sem se pred leti vrnil v domači klub iz Ljubljane, je bila slika povsem drugačna kot trenutno. Morali smo marsikaj postaviti na novo, spet formirati mladinsko in kadetsko ekipo in predvsem delo zasnovati na drugačen način. Včasih je kar težko verjeti, kako hitro nam je to uspelo.

Na vse, kar smo storili, sem seveda še precej bolj ponosen, ker gre za moj klub. Tudi v trenerski ekipi imamo ogromno trenerjev iz grosupeljskega okoliša. To je za klub v smislu identitete zelo pomembno. Zvestobo klubu skušamo vcepiti tako našim nogometašem, kot tudi  trenerjem.

Rezultat vsega tega je, da je Nogometni klub Brinje - Grosuplje verjetno največji v državi po številu aktivnih registriranih igralcev, odraz temu je pogled na trenutne prvenstvene lestvice tako v mladinskih kategorijah, kot v članski konkurenci.

Številnčost je za nas zelo pomembna, saj je predpogoj za kakovostno selekcijo. Prepričani smo, da pri klubu kot je Brinje Grosuplje, brez lastne produkcije ne gre. Seveda pa tudi naši največji talenti kasneje potrebujejo podobno kakovostne soigralce, zato v kasnejših starostnih kategorijah  opravljamo tudi zelo širok skavting in poskušamo zanimive in nadarjene igralce od drugod priključiti v naš proces.

Klub se trenutno nahaja v odlični poziciji, ko se lahko v celoti posveti razvoju mladih igralcev. Mladinci in kadeti so trenutno na skupni lestvici 1. SML/SKL na 3. mestu, kadeti so v svoji kategoriji celo vodilna ekipa lige, starejši dečki pa v sredini lestvice. Verjetno nihče od vas ne zahteva in pričakuje, da boste recimo s kadeti postali državni prvaki?

Kaj zahtevamo in kaj pričakujemo sta dva različna pojma. Zagotovo kadetski nivo nogometa še ni primeren za pretiran rezultatski pritisk in z rezultatom res nismo obremenjeni, a ob dobrem delu in dobri selekciji je tudi ta logična posledica.

Pomembno je, da imamo ambiciozne nogometaše, ki si želijo napredka in si želijo zmagovati. Kakšni športniki pa bi bili, če bi tem fantom govorili, da je vseeno, če tekmo izgubiš ali dobiš? Seveda rezultat nikakor ni edino merilo uspešnosti nogometne šole, a vsekakor tudi ni zanemarljiv.

Za zdaj lahko rečem, da smo tako z rezultatom, kot tudi z razvojem igralcev zadovoljni. Vedno pa si postavljamo nove cilje v obeh segmentih in nikoli nismo zadovoljni z doseženim. Pred nami je še ogromno izzivov.

In kar naenkrat imamo tu igralce, ki so jih opazili selektorji slovenskih  in tujih reprezentanc, ob tem pa je bilo opravljenih nekaj odmevnih mednarodnih prestopov. To vsekakor ne more biti naključje?

Vse to je posledica trdega dela. Tako fantov, kot trenerjev in celotnega kluba. Za mladega igralca je zelo pomembno, da okolje vanj verjame in ima sam vztrajnost, motivacijo in željo po napredku. Naši igralci so člani reprezentanc v vseh starostnih kategorijah, imamo pa še kar nekaj drugih fantov, ki imajo prav tako potencial, da dosežejo ta nivo.

Logičen dodatek k dobrim rezultatom in prisotnosti v reprezentancah je tudi zanimanje tujih klubov za naše igralce. To je stalnica v nogometnem svetu. Grosuplje smo tako postavili na nogometni zemljevid. Nadarjeni igralci pa zdaj vidijo, da lahko v našem klubu napredujejo in od tu najdejo pot v bolj razivite nogometne države. Je pa tu ključno medsebojno zaupanje med klubom in starši. Tako se lahko poišče prava pot.

Tu je še mlada članska ekipa, katere trener si tudi sam. Finiš jesenskega dela je bil izjemen in kar naenkrat ste se znašli na 1. mestu 3.SNL zahod in postajate resen kandidat za napredovanje v 2.SNL.

Uvrstitev v drugo ligo je že dolgo naša tiha želja, ne pa tudi obsesija. V nogometu je tako, da težko kaj storiš čez noč, zadeve morajo dozoreti. Naša članska ekipa je že nekaj let v vrhu 3. SNL zahod. Po naravni poti prihaja trenutek, ko bomo dozoreli tudi za preboj med drugoligaše.

V klubu bomo storili vse, da bo imela ekipa za naš nivo maksimalne pogoje za napad na prvo mesto. S treningi smo začeli že 3. januarja, vsi fantje so konstantno prisotni, za dodatni motiv pa z mentorsko vlogo v naše moštvo prihaja tudi Luka Žinko. Fantje se lahko od njega ogromno naučijo, tako v strogo nogometnem smislu, kot tudi glede profesionalnega odnosa do igrišča, kluba in življenja. Njegova nogometna kakovost pa seveda ni sporna. Luka se je izkazal za zadetek v polno.

Članska ekipa je mlada, a kljub temu je že v jesenskem delu prvenstva v njej dobilo priložnost za dokazovanje precej igralcev mladinske šole. Bo ostal tak trend tudi v prihodnje?

To ni le trend, to je naša nogometna identiteta. Veseli me, da imamo ekstremno mlado in ambiciozno člansko moštvo, večinoma sestavljeno iz igralcev starih 20 let in manj. Ogromno fantov je igralo v naših mladinskih kategorijah.

Ta usmeritev se bo nadaljevala, ker verjamemo, da je to za naš klub prava pot.

Kaj bi pomenilo napredovanje članske ekipe v 2.SNL iz vidika razvoja mladih nogometašev?

Pri naših članskih ambicijah je vedno treba poudariti, da je igranje v 2. SNL predvsem zelo pomembno za našo nogometno šolo. Na ta način namreč lahko ponudimo našim mladim igralcem naslednji korak v razvoju in čim prejšnje igranje na kakovostnem nivoju članskega nogometa.

Nekako se zdi, da je Nogometni klub Brinje - Grosuplje zelo primerno okolje za razvoj mladih igralcev.

V to smo prepričani. Zelo veseli smo, da tudi uprava kluba spremlja naše ambicije in je dovzetna za vedno nove ideje. Tako se klub zelo razvija tudi na infrastrukturnem področju. Že nekaj časa je v polnem obratovanju klubski fitness, v kratkem bomo pošteno razširili svoje garderobne kapacitete. Brez tega ne gre. Eno z drugim je tesno povezano.

Za vse to je potreben dobro uigran orkester  trenerjev, ki mora vseskozi strmeti k istemu cilju...

Trenerski kader je zelo povezan. Na nivoju “velikega nogometa” pa se delovne naloge nenehno prepletajo. Ogromno trenerjev je vključenih v delo z različnimi selekcijami, tako pa lahko igralcem skozi vse segmente razvoja nudimo veliko znanja in maksimalno podporo. Veseli me, da v našem klubu ne napredujejo le nogometaši, pač pa skrbimo tudi za razvoj trenerjev.

Hvala za pogovor, ter srečno v nadaljevanju prvenstva 2021/2022.