Pogovor s 17-letnim nogometašem Brinja, ki je sodeloval pri zgodovinskem uspehu za slovenski nogomet
V Brinju je v mladinskih kategorijah kar nekaj reprezentantov Slovenije. Izbrana vrsta do 17 let je pred kratkim prišla do velikega uspeha in se uvrstila na evropsko prvenstvo. Redni reprezentant čete selektorja Miša Brečka je Mark Tomšič. Levi bočni branilec je v izjemno pomembnem elitnem krogu kvalifikacij odigral celoten prvi obračun in polovico drugega, potem pa mu je ponagajala poškodba mišice, zato svojim soigralcem ni mogel pomagati na zadnji tekmi. S 17-letnim kadetom Brinja, ki večinoma nastopa za mladince, pogosto pa je priključen tudi članskim treningom, smo se pogovarjali o njegovi izkušnji ob izjemnem uspehu za slovenski nogomet.
Kako poteka postopek vpoklica v reprezentanco? Kako izveš, da te je selektor izbral?
Navadno je tako, da ti trener na e-mail pošlje vabilo na reprezentančni zbor. Seveda ti potem pove tudi v živo, tako pa se vse skupaj začne. Vsakič se zelo razveselim vpoklica, a tokrat je bil ta občutek še nekoliko bolj poseben. Zavedal sem se, da je pred nami izjemno pomembna reprezentančna akcija. Borili smo se za nekaj res velikega.
Kakšni so bili občutki ob tokratnem vpoklicu?
Kot sem rekel, je bil ta reprezentančni zbor nekaj posebnega. V igri je bilo evropsko prvenstvo in bili smo zelo motivirani, da se nanj uvrstimo. Obleči reprezentančni dres je vselej nekaj posebnega. Predvsem velika čast, pa tudi občutek odgovornosti. Ob tako pomembnih tekmah je ta občutek odgovornosti še nekoliko večji kot sicer.
Kako je potekal reprezentančni zbor?
Zbrali smo se v Mariboru, kjer smo dva dni trenirali in se pripravljali na kvalifikacijske tekme. Fantje se med seboj že precej dobro poznamo, zato ni bilo potrebno veliko časa nameniti spoznavanju. Po dveh dneh smo se odpravili v Oslo. Namestili smo se v hotel, opravili pogovor s selektorjem in se že popolnoma osredotočili na tekme. Opravili smo tudi nekaj treningov, potem pa je bil že čas za kvalifikacijske obračune.
Najprej ste se pomerili z Belgijo. Kakšna je bila ta tekma?
Res je, najprej smo igrali proti Belgiji. Tekma je bila tesna in borbena. Na igrišču smo bili dobro postavljeni. Na naše priložnosti smo čakali iz hitrih protinapadov. Na koncu je bil rezultat srečanja 1:1. Vedeli smo, da bi lahko iztržili tudi več, vendar je bil to vseeno soliden rezultat, ki nas je ohranjal v boju za uvrstitev na evropsko prvenstvo.
Sledil je pomemben obračun z gostitelji elitnega kroga kvalifikacij, Norvežani. Kako ste se odrezali?
Tekma proti Norveški je bila nekaj posebnega. Imeli smo odlično podporo s tribun, saj so bili naši navijači glasnejši od norveških. Zelo lepo je bilo slišati glasove podpore tako daleč od doma. Odigrali smo res dobro srečanje in uspeli zmagati z 1:0. Veselje po tekmi je bilo izjemno, saj smo se zavedali, da nas je ta zmaga zelo približala izpolnitvi cilja.
Od evropskega prvenstva vas je nato ločila le še Hrvaška. Kako ste se podali v obračun?
Pred tekmo smo vedeli, da obstaja nekaj scenarijev, ki nas pelje na evropsko prvenstvo, v primeru neugodnega razpleta pa lahko ostanemo brez uvrstitve. To je bila zares neobičajna tekma, takih nismo odigrali veliko. Ko so povedli z 2:1 smo se poskušali vrniti, a nam nikakor ni uspelo. Po zadnjem sodnikovem žvižgu je bilo najprej prisotno razočaranje, vendar, ko je postalo jasno, da smo se kljub porazu uvrstili na evropsko prvenstvo, se je to razočaranje spremenilo v veselje. To je bil res izjemen občutek.
Verjetno se je velika večina igralcev prvič srečala s situacijo, ko igraš tekmo, hkrati pa čakaš na rezultat drugega obračuna?
Bilo je zelo napeto. Seveda smo imeli dostop do rezultatov na drugih tekmah in smo spremljali dogajanje. Za končno razvrstitev se je upošteval rezultat na medsebojni tekmi, zato smo vedeli, da v primeru, da Norveška zmaga, mi potujemo na evropsko prvenstvo. Norvežani so na koncu res zmagali, mi pa smo dosegli svoj cilj in se uvrstili na prvenstvo.
Je bila tekma proti naši južni sosedi Hrvaški bolj posebna od ostalih?
Posebna je bila že z vidika, ker je bila za nas zelo pomembna. Še nekoliko bolj posebno pa jo je naredilo dejstvo, da igramo proti sosednji državi. To je bil nekakšen sosedski derbi. Pa tudi pritisk je bil nekoliko večji, saj je bila to zadnja tekma kvalifikacij.
Kako si se soočil s pritiskom, ki so ga prinašale te pomembne tri tekme?
To je bila edinstvena izkušnja. Nečesa takšnega ne izkusiš vsak dan. Mislim, da sem se kar dobro spopadel s pritiskom. Poskušal sem ostati miren in zbran ter maksimalno upoštevati selektorjeva navodila.
Kakšni so bili občutki po uvrstitvi na evropsko prvenstvo?
Težko odpišem. Predvsem sem občutil veselje in ponos. Takoj sem se zavedal, da nam je uspelo nekaj velikega.
Žreb skupin evropskega prvenstva vam je namenil težko skupino. Pomerili se boste s Srbijo, Italijo in Španijo. Kakšna se ti zdi ta skupina?
Iskreno, komaj čakam, da se bomo pomerili s temi reprezentancami. Sem zelo motiviran in se že veselim, da bom lahko zastopal Slovenijo na evropskem prvenstvu. Reprezentanco Srbije že nekoliko poznam, saj smo z njimi že dvakrat igrali. Rezultat je šel v njihovo korist, a potrudili se bomo, da bo tokrat drugače. Enako velja za tekmi proti Španiji in Italiji.
Kakšne so razlike med igranjem za klub in reprezentanco?
Prisotna so drugačna čustva, pa tudi sam nogomet je drugačen. V reprezentanci so stvari podrejene rezultatu, sploh ob tako pomembnih tekmah, kot smo jih imeli tokrat. V klubu se precej več dela na razvoju in igri. Trener si želi, da se čim boljše razvijemo, včasih tudi za ceno rezultata. Pogosto sem tudi priključen mladincem in članom, da izkusim še nekoliko višji nivo nogometa.
Rekel si, da si že priključen mladincem in celo članom. Kako se znajdeš med starejšimi nogometaši?
Zelo mi ustreza, da me priključujejo starejšim selekcijam. Mislim, da se tako boljše razvijam. Tako mladinci kot člani so me odlično sprejeli. Od njih se lahko veliko naučim, zato si poskusim zapomniti vsak nasvet, ki mi ga dajo. Vsakič, ko sem priključen k članom, sem seveda vesel za ponujeno priložnost in se trdim dokazati, da se lahko kosam tudi z njimi.