Radenko Mijatović: »Brinje je razvojni model, ki je lahko vzor tudi drugim sredinam v Sloveniji.«

Radenko Mijatović je ena ključnih oseb sodobnega slovenskega nogometa – dolgoletni funkcionar, nekdanji sodnik in aktualni predsednik Nogometne zveze Slovenije. Na čelo NZS je bil izvoljen leta 2016 in funkcijo opravlja že tretji mandat. V intervjuju za našo spletno stran je poudaril, da je NK Brinje primer izjemnega razvoja v majhnem okolju. Ocenjuje, da NK Brinje realno trka na vrata prve lige in ima glede na vodenje ter igralski kader možnosti za napredovanje. 400 otrok, vključenih v Brinje, pa je velik potencial, ki ga ne gre spregledati. Ob koncu je izrazil zmeren optimizem za prihodnost slovenskega nogometa, a opozoril na manj denarja v športu in nujnost finančne discipline ter inovativnih modelov financiranja.

Gospod Mijatović, večkrat vas je mogoče opaziti na tribuni v Grosupljem. Koliko dejansko spremljate dogajanje v drugi slovenski ligi in kaj vas osebno vleče v naš kraj?

Pogledam tudi kakšno tekmo v Grosupljem. Gre za velike spremembe znotraj samega nogometnega kluba, za zelo velik napredek v zadnjem obdobju. Infrastruktura, ki je bila narejena in odprta v tem letu, je res imenitna. Klub ima veliko število mladih igralcev, članska selekcija igra zelo dobro in tudi kaže ambicije za prvo ligo, kar je glede na infrastrukturne pogoje – razen če odmislimo garderobe in del, ki ga imajo v načrtu prenoviti tudi v prihodnje – za slovenski nogomet dober primer, da se v manjših sredinah da delati zelo dobro, če deluje tim ljudi z vizijo. Moram reči, da smo zelo presenečeni, da je klub od nastanka v relativno kratkem času prišel na prag prve lige, kar je imenitno.

Ali Brinje spremljate predvsem kot lokalno zgodbo ali kot primer širših razvojnih premikov v slovenskem nogometu? Vidite NK Brinje kot model, ki bi lahko bil vzor tudi za druge sredine?

Glede na imeniten napredek v relativno kratkem času, na ambicije, da se najprej dela na infrastrukturi, obenem pa vzgaja veliko število mladih igralcev kot neko širino in bazo, da je članska ekipa dobro vodena in da v vseh selekcijah delajo strokovni kadri, je to vsekakor nek modus operandi oziroma model za druge sredine v Sloveniji.

Glede na predstave članske ekipe in razvojni koncept kluba – kje po vašem mnenju realno vidite Brinje v naslednjih nekaj letih?

Mislim, da je treba na infrastrukturi narediti še nekaj malega, drugače pa Brinje že zadnjih nekaj let, posebej pa v tej tekmovalni sezoni, resno trka na vrata prve lige. Jaz mislim, da se boste glede na ambiciozno vodstvo, strokovno vodstvo ter igralce, ki jih klub premore, uspeli uvrstiti v prvo ligo.

V Grosupljem danes trenira več kot 400 otrok, v klub pa prihajajo mladi tudi iz okoliških občin. Kakšen poudarek daje NZS širjenju nogometa med mladimi?

V bistvu največjega možnega, ker prihodnost slovenskega nogometa sloni na mlajših generacijah in vzgoji mladih igralcev. Glede na širino, kot smo rekli, za eno tako majhno sredino 400 mladih oziroma otrok predstavlja potencial, ki ga ne smemo spregledati. To je tudi tisto, kar Nogometna zveza Slovenije želi od klubov in spodbuja vlaganje ter razvoj mladinskega nogometa.

Jeseni ste skupaj s predsednikom UEFA Aleksandrom Čeferinom odprli nogometni park Brinje. Kakšen pomen imajo sodobne športne investicije za lokalni in tudi slovenski nogomet kot celoto?

Brez dobre infrastrukture ni možno vzgajati dobrih nogometnih kadrov. To ne velja samo za nogomet, ampak za vse športe. To je ključni in osnovni pogoj ter ima odločilen vpliv. Zato je izjemno pomembno, da lokalna skupnost – in tu moram res izpostaviti in pohvaliti župana Občine Grosuplje, gospoda Petra Verliča – razume pomen ustrezne športne infrastrukture za razvoj nogometa in privabljanje mladih v šport. Infrastruktura je odločilna, da se mladi na spodobnih igriščih ukvarjajo s športom, ki ga želijo, v tem primeru z nogometom. Grosuplje je na tem segmentu naredilo izjemen napredek, zato se je županu in občinskim strukturam treba zahvaliti za podporo, ki so jo namenili ne le nogometu, temveč tudi otrokom v lokalnem okolju.

Na čelu Nogometne zveze Slovenije ste že tretji mandat. Gre za odgovorno, izpostavljeno in hkrati povsem volontersko funkcijo, ob tem pa upravljate z milijonskim proračunom. Kako NZS v razmerah, ko je denar pogosto največja cokla v razvoju, skrbi za finančno stabilnost nogometnega ekosistema – zlasti klubov v drugi ligi, ki nimajo zaledja velikih sponzorjev?

Te pomoči so vezane na konkretne zadeve – bodisi na infrastrukturo bodisi na mladinske pogone in programe, vendar v omejenem obsegu. Mi smo edina športna zveza, ki vlaga v infrastrukturo, čeprav ta ni niti v lasti klubov niti v lasti Nogometne zveze, temveč v lasti občin. Ne glede na to skozi različne razpise in programe poskušamo sofinancirati nekatere zadeve. Iluzorno je pričakovati, da bo nogometna zveza, ki skrbi za tekmovalni okvir in regulativo, tudi finančno vlagala v posamezne klube, saj je tudi sama sponzoriranec in ne sponzor. Živi od sredstev, ki jih ustvari s prodajo sponzorskih in medijskih pravic ter skozi programe Fife in Uefe, ta sredstva pa redistribuira po vsej državi, ob tem pa mora zagotoviti delovanje vsega drugega, kar je povezano z nogometom – od zaposlenih v zvezi do 20 reprezentanc, ki jih vzdržuje. Klubi morajo za svoje delovanje poskrbeti sami. To, kar lahko naredi Nogometna zveza, je dodatek, ki lahko včasih omogoči nekoliko lažje delovanje, ne more pa biti odločilnega pomena.

Nogomet danes ni več zgolj šport, temveč resen posel. Sami ste prehodili pot nogometaša, sodnika in najvišjega funkcionarja, obenem pa dobro poznate tudi poslovni svet. Kako bi po vašem mnenju lahko nogomet – in posebej drugoligaški klubi – postal zanimivejši za podjetnike in vlagatelje, brez da bi pri tem izgubil svojo identiteto, kot zdaj spremljamo v Domžalah ali Iliriji?

Večkrat sem povedal, da se moramo vedno gibati v okviru tega, kar lahko ustvarimo. Obstajajo vodstva klubov, ki imajo previsoke ambicije glede na svoje finančne zmožnosti. Na Nogometni zvezi vedno delujemo v okviru uravnoteženega proračuna – porabimo samo toliko, kolikor lahko ustvarimo. To bi moralo biti tudi prvo in osnovno pravilo za vodstva klubov, da ne prihaja do situacij, kakršnim smo bili priča v preteklosti. Znani so primeri, ko so klubi zaradi finančnih nesorazmerij morali zapustiti prvo ligo in iti v najnižji rang tekmovanja – tudi največji klubi, kot so Olimpija, Mura in Primorje. Zato vedno apeliram na vodstva klubov, da delujejo v okviru realnih zmožnosti. Seveda pa je v omejenem poslovnem okolju, kjer se za isti oglaševalski kolač poteguje več športov, težje zagotoviti sredstva. Najbolj izpostavljeni pobirajo največ, drugi, ki so bolj inovativni, pa lahko podjetja in oglaševalce pritegnejo na lokalni ravni. Tu je treba biti zelo dejaven, da lokalno okolje podpira lokalni šport.

NK Brinje je zrasel na prostovoljstvu, a razvoj kluba to raven že presega. Kakšen je vaš nasvet klubom, ki stojijo na prelomnici med amaterizmom in profesionalizacijo, še posebej ob številnih opozorilnih zgodbah, ki ste jih omenili?

Če pogledamo modele v nekaterih skandinavskih okoljih, ki so gospodarsko zelo močna, pa kljub temu ohranjajo precejšnjo mero amaterizma, vidimo, da profesionalizacija ni edina pot. Profesionalizirati se je mogoče tam, kjer se zbere dovolj sredstev, da profesionalni pogon deluje na vzdržni ravni stroškov. Drugje je možna tudi kombinacija. Nimam univerzalnega modela, saj je vse odvisno od številnih dejavnikov – od zmožnosti posameznega okolja, oglaševalskega prostora in gospodarskih gibanj. Nekateri prvoligaši solidno delujejo s proračunom okoli milijona in pol evrov, drugi pa imajo deset, dvanajst ali petnajst milijonov in še vedno dolgove. Ključno je nadzorovati stroške in delovati v okviru ustvarjenega.

Kakšna pa se vam zdi, glede na sedanjo sliko, prihodnost slovenskega nogometa?

Glede na uspehe, ki jih slovenski nogomet dosega, in ob dejstvu, da gre za majhno državo, sem optimist. Tudi na klubskem področju. Število otrok, ki vstopajo v nogomet, iz leta v leto narašča, kar je dober znak, čeprav so zmogljivosti klubov omejene in so nekateri že prezasedeni. Glede na globalni pomen nogometa se za prihodnost športa ni bati, bojim pa se, da bo v prihodnje na voljo manj sredstev. Treba bo poiskati inovativne načine financiranja klubov. Menim tudi, da se bodo vrednosti igralcev, zlasti v manjših sredinah, nekoliko znižale in prišle na bolj vzdržen nivo za klube.

Selektorju Matjažu Keku se je ob koncu novembra iztekla pogodba. Ste v NZS že razmišljali o naslednjih korakih glede vodenja reprezentance?

Z nekaterimi se pogovarjamo, krog smo skrčili na manjše število možnih kandidatov. Nagibamo se k temu, da ostanemo znotraj slovenske nogometne stroke, in mislim, da bomo do konca prve polovice januarja, nekje do 20. januarja, to tudi razrešili.

Kakšna misel ob zaključku leta za NK Brinje?

Brinju želim, da nadaljujete v tej smeri, ki ste jo začrtali in jo v zadnjem obdobju odlično izvajate. Želim vam vse dobro v novem letu, tudi tekmovalno in uvrstitev v prvo ligo – zelo ste blizu! Predvsem pa, da še naprej delujete na tem področju vzgajanja mladih, privabljanja mladih nogometašev in zaposlovanja kakovostnih strokovnih kadrov, kot ste to počeli doslej. Vse dobro Brinju v letu 2026, tako tekmovalno kot tudi na vseh drugih področjih.

Gospod Mijatović, najlepša hvala in vabljeni še na kakšno tekmo v Grosupljem.
Z veseljem.

Barbara Pance

Foto: NZS

Športni direktor Tine Zupan: »Organsko smo prerasli drugo ligo. Pripravljeni smo na izziv prve lige.«

Tine Zupan, dolgoletni športni direktor NK Brinja, od leta 2018 skrbi za športno strategijo, razvoj kadra in delovanje kluba. Tesno sodeluje z glavnim trenerjem in ostalimi športnimi akterji pri sestavljanju ekipe, kadrovskih odločitvah, strategiji razvoja in načrtih kluba za prihodnost. Pod njegovim mandatom se je klub prebil v stabilno pozicijo v 2. slovenski ligi, razvila se je mladinska šola in modernizirala infrastruktura, kar velja za pomembne dosežke Brinja v zadnjih sezonah. Velik poudarek daje gradnji baze igralcev iz mladinskih selekcij in vključevanju doma vzgojenih talentov v člansko moštvo, kar je del filozofije kluba. Je t. i. arhitekt vzpona kluba, ki ne hiti in zato zmaguje. Zupana spremljamo tudi kot komentatorja nogometa, ki nastopa predvsem za Arena Sport Slovenija, kjer komentira in analizira nogometne tekme in vsebine, zlasti iz angleške Premier League, in drugih evropskih lig ter nogometnih tem v oddajah in podkastih v različnih domačih medijih. Za klubsko stran je strnil je nekaj vtisov o minulem obdobju in se zazrl tudi v prihodnost delovanja kluba in njegove vloge v slovenskem nogometu.

Tine, kakšen je vaš pogled na minulo leto NK Brinje, ki je pomenilo prelomnico, ko se je kakovostno in trdo delo obrestovalo s stabilno pozicijo tik pod vrhom druge lige, novim stadionom in prepoznavno mladinsko šolo?

V nogometu se stvari odvijajo tako hitro, da imaš redko priložnost razmišljati o preteklosti. Minulo leto je bilo polno izzivov, a to v našem klubu ni nič novega. Največji premik naprej smo vsekakor dosegli na infrastrukturnem področju, rezultati članske ekipe so zgolj nadgradnja doseženega v zadnjih sezonah, mladinska šola pa ima že lep čas stabilno vlogo v slovenskem nogometnem prostoru. Lepo je razmišljati o letošnjem napredku kluba, a čim se ustaviš, že stagniraš, zato gledamo zgolj v prihodnost.

Če se najprej ustaviva pri članskem nogometu: vsak resen klub ima trdno osnovo prav v članski ekipi. Menite, da je Brinje glede na dosedanje rezultate pripravljeno na stopnico višje, torej na preboj v prvo ligo?

Ko smo se uvrstili v drugo ligo, sem sodelavcem rekel, da bo prišel čas, ko bomo tudi drugo ligo organsko prerasli. Počasi prihajamo do tega nivoja, nič pa se ni zgodilo čez noč. In nič se ne bo zgodilo samo od sebe. Mislim, da smo celostno pripravljeni na izziv prve lige. A to pravico, da bomo aprila in maja imeli resne možnosti za uresničitev naših načrtov in ambicij, si moramo priboriti. Nihče nam v preteklosti ni ničesar podaril in tudi jutri nam ne bo nihče ničesar podaril. Pošteno bomo krvaveli, če želimo narediti še korak naprej v spomladanskem delu sezone.

Težko je napovedovati, vendar: ali je klub pripravljen na prvoligaško konkurenco ali obstaja nevarnost, da bi se ponovila zgodba klubov, ki so bili v eliti le muha enodnevnica?

Del tega projekta sem že skoraj osem let in nikoli nismo ničesar prehitevali. Mnogi so nas v preteklosti strašili, da je že druga liga za naš klub prevelik zalogaj. Imamo svoj način dela, svoje poglede na nogomet in svoj proces, ki nas je pripeljal do trenutnega nivoja. Zagotovo bomo vse omenjeno še nadgrajevali in morali nadgrajevati, če želimo preživeti tudi na najvišjem nivoju slovenskega nogometa. Najprej pa moramo tja sploh priti. Če nam uspe, bo to gromozanski izziv, ki se ga zgolj veselimo, nikakor pa se ga ne bojimo. Vse, kar počnemo, je del našega dolgoročnega načrta. Uvrstitev v prvo ligo – ko se bo enkrat zgodila – bo tako le naravna naslednja stopnička našega razvoja.

Koliko je k napredku prispeval nov stadion – bolj v smislu miselnosti in samozavesti kluba ali spremembe strokovnega pristopa do igre?

Infrastruktura je izjemno dragocena. Najprej zaradi bistveno boljših možnosti za razvoj naših igralcev in našega trenažnega procesa, pa tudi za splošno prepoznavnost in ugled kluba. Naš pristop se zaradi vrhunskih pogojev ni spremenil, le še bolj kakovostno ga lahko izvajamo. Posledično klub postaja vse bolj zanimiva destinacija za igralce vseh generacij.

Glede na predstave ekipe se v medijih že pojavljajo informacije o morebitnih prestopih nekaterih igralcev. Veliko pozornosti je požela zgodba mladega vratarja Jake Zrneca, ki je proti Mariboru ne samo branil, temveč tudi zadel enajstmetrovko. To vidite kot uspeh kluba?

Zagotovo je to velik uspeh kluba. Jaka je pravi produkt Brinja – živi nekaj minut stran od stadiona, tu je začel igrati nogomet pri najmlajših in se prebil vse do članskega moštva. Ljudje večinoma poznajo le njegovo trenutno verzijo, pot do tu pa je bila dolga. Gre za fanta, ki se je nekoliko pozneje biološko razvil, a smo v klubu vanj vedno verjeli, ker ima specifične tehnično-psihološke sposobnosti. Njegova trenutna vrednost na trgu je velika zasluga dela v naši nogometni šoli in verjamem, da je tudi spodbuda za vse mlade fante iz domačega okolja, ki se skozi mlajše selekcije prebijajo proti svojim sanjam. Ne bojimo se v ospredje potisniti mladih fantov, če dokažejo, da so sposobni igrati na tem nivoju. Nič pa ni podarjenega – ne pri nas in ne v nogometu na splošno. Jaka si je vse zaslužil sam. Tako bo tudi pri vsakem naslednjem fantu iz naše nogometne produkcije.

Kaj pa to pomeni za obstoj ekipe, njeno konsistentnost in uigranost? Ali lahko morebitni odhodi porušijo složnost moštva?

Resnega osipa ne bo. Imamo zelo homogeno slačilnico in kljub precejšnjemu zanimanju drugih klubov za naše igralce bodo fantje odhajali le, če bi se zgodilo kaj senzacionalnega. Drugi klubi se morajo zavedati, da naših draguljev poceni ne bo mogoče dobiti. Prehajamo na poslovni model, kjer bo klub lahko živel od svojega dela in lastne produkcije. Igralcev ne ustvarjamo zato, da bi jih podarjali večjim klubom. Nismo socialna ustanova, temveč resen, moderen in poslovno usmerjen nogometni klub. Ob tem pa moram dodati, da smo v zadnjih letih vedno uspešno prebrodili in nadomestili odhode ključnih igralcev. Svojemu delu zaupamo. Imamo postavljen sistem, ki funkcionira. Prepričan sem, da bo Brinje v drugi polovici sezone še močnejše.

Mladinska šola NK Brinje je ena največjih in najbolj prepoznavnih v Sloveniji. Koliko kot strokovni direktor kluba pozornosti namenjate delu z mlajšimi selekcijami?

Ogromno. Klub smo gradili iz nogometne šole in celoten model temelji na vzgoji domačih nogometašev. Po kakovosti dela, usklajenosti sistema in raznovrstnem razvoju igralcev se v Sloveniji z nami ne more primerjati nihče. Drugo vprašanje pa je, kje in kako lahko pariramo finančno. Nogometno šolo želimo v prihodnjih letih še dodatno razvijati z dodatnimi kadri in še boljšimi vsebinami. Razvojnih idej nam ne manjka, izzivov prav tako ne.

Tine, je interes kluba predvsem v gradnji baze doma vzgojenih igralcev ali se ozirate tudi po tujih? Katere so prednosti in slabosti domačih igralcev?

Osnova kluba je predvsem razvoj slovenskih igralcev. Vedno pa si želimo, da je čim več igralcev iz našega okolja in naše nogometne šole. Trenutno je takšnih v kadru članskega moštva devet. Ti se vseh principov našega nogometa učijo že dlje časa, kar jim omogoča lažji prehod skozi selekcije vse do članske ekipe. Naš taktični sistem je specifičen, unikaten in zahteven, zato igralci od drugod potrebujejo nekaj časa, da ga osvojijo. Res pa je, da nivo, na katerem igramo, zahteva kakovost, ki ni samoumevna. Pri fantih iz naše šole si vselej želimo čim bolj realen pogled na trenutno stanje in sposobnosti. Vsi bi si želeli naenkrat preskočiti več stopnic, česar pa v vrhunskem športu ni. S tem izzivom se soočamo vsi klubi v Sloveniji. Včasih pri mladih fantih in njihovih starših pogrešam več potrpežljivosti in realnosti. Medsebojno zaupanje je ključnega pomena. Nogometni razvoj nikoli ni linearen.

Kje vidite NK Brinje v naslednjih petih letih?

Trenutno se bolj ukvarjam z vprašanjem, kje vidim Brinje čez pet dni. Nikoli ne smeš pozabiti, od kod si prišel. Če pomislim, kje smo bili pred petimi leti, je to morda najboljša predstavitev tega, kam lahko pridemo. Leta 2020 smo prvo sezono z mladinsko in kadetsko ekipo igrali v prvi slovenski ligi U19 in U17. Članska ekipa pa je bila še leto in pol oddaljena od uvrstitve v drugo ligo. Če se bo klub tako razvijal naprej, bomo vsi zadovoljni. Prepričan pa sem, da je naš vzpon v naslednjih letih lahko še bistveno bolj sunkovit. Nadaljevanje infrastrukturnega razvoja in razvoj vseh procesov znotraj kluba sta naša glavna naloga.

Kakšno je vaše sporočilo igralcem, članom in simpatizerjem kluba ob vstopu v novo leto?

Vsem vse dobro. Čaka nas leto, polno izzivov in uresničevanja sanj. Za navijače se bo to bolj intenzivno začelo marca, ko se nadaljuje ligaška sezona. Za nas, ki se dnevno ukvarjamo s problematiko Brinja, pa počitka praktično ni. Našim članskim igralcem želim še nekaj mirnih prazničnih dni, kajti priprave, ki sledijo, bodo peklenske. Našim mladim nogometašem pa veliko užitkov pri igranju nogometa in sklepanju novih prijateljstev. Nogomet mora biti zanje predvsem zabava. Želel bi si, da bi to bolje razumeli tudi klubi in starši.

Barbara Pance

Foto: Arena sport