Intervju: Urban Žohar, glavni trener selekcije U-15

Urban v letošnji sezoni vodi tekmovalno selekcijo starejših dečkov, ki tekmuje v 1.SNL U-15 zahod. Je mlad izobražen in ambiciozen trener, ki ima do sebe in igralcev visoke zahteve.

1. Urban, ker ne prihajaš iz lokalnega okolja in te večina v tem pogledu ne pozna, bi za začetek povedal nekaj o sebi, oziroma o tvoji nogometni poti.

Moja nogometna pot se je začela v mojem domačem okolju - v Štorah. Nadaljeval sem jo v nogometni šoli Celja, nato pa nekako zaključil spet v svojem domačem kraju, v takratni 3. SNL Vzhod. Čeprav je želja bila vsaj nekaj let ostati v članskem nogometu, sem se odločil posvetiti študijski poti in sem zelo kmalu začel delati tudi prve korake v svoji nadaljnji karierni poti. Študij me je vodil v Ljubljano, od takrat pa sem se nekako kar navadil prestolnice. V vlogi trenerja sem začel v Celju, nadaljeval na Interblocku, se za nekaj let preselil v Rudar Velenje, se ponovno znašel v Celju, na kar sem se pred dvema letoma priključil nogometnemu klubu Brinje Grosuplje.

2. Si se od nekdaj videl v trenerski vlogi in je bil vpis na Fakulteto za šport neka naravna odločitev?

Od nekdaj sem se videl v nogometu. Verjamem, da zelo podobno mladi nogometaši, sem imel tudi sam velike ambicije in željo po ustvarjanju igralske kariere. Čeprav sem imel izredno željo po napredovanju in igri, so se težave s koleni v tistem času stopnjevale, primoran sem bil tudi na operacijo vezi. Težave niso pojenjale, ohranjala pa se je želja nadaljevati v nogometu. Prišel sem na prelomnico v življenju, kjer sem se odločil, da se bom raje kot zasledovanji igralske kariere, posvetil študijskim obveznostim. Izbral sem Fakulteto za šport, ki mi je omogočila, da nadaljujem v športu, ampak v drugačni vlogi. Čez pol leta pa sem že sodeloval kot pomočnik pri kadetski selekciji Celja.

3. Kako je prišlo do sodelovanja z Nogometnim klubom Brinje Grosuplje?

V času ko sem deloval v Rudarju, smo se s trenerji Brinja vedno dogovarjali za generalko pred začetkom prvenstva. Od takrat sem spremjal rezultate in redno ohranjal kontakt z Goranom preko (zdaj že) znamenitih telefonskih pogovorov. Pozanimal sem se tudi pri trenerjih in sem slišal samo pozitivne stvari. Ko se je moje poglavje v Celju zaključilo, mi je predstavil svoje ambicije in idejo in hitro sva se dogovorila za sodelovanje. S klubom delim veliko vrednot in sedaj, ko sodeljujem s trenerji Brinja verjamem, da je bila to prava odločitev.

4. V letošnji sezoni si odgovoren za nogometaše v starostni kategoriji U-15, kjer nogometaši nekako delajo prve korake pri vstopanju v tekmovalen šport.

V letošnji sezoni mi je klub zaupal vodenje selekcije U15, vendar sem s to ekipo sodeloval že od začetka leta 2022. Pri tem mi je v veliko pomoč Nikola Cvijić, brez kogar si delo na U15 težko predstavljam. V tem skupnem obdobju smo se dobro spoznali, igralci moje zahteve, jaz pa njihove karakterne lastnosti. Državni nivo tekmovanja zahteva določeno stopnjo intenzivnosti in resnosti, vendar ob upoštevanju, da so otroci v različnih stopnjah razvoja - telesnega in psihološkega. Zato vedno iščem ravnovesje na eni strani, da vzgajamo in razvijamo otroke in na drugi strani, da skušamo doseči pozitiven rezultat. Dosegati le eno, brez drugega je brezpredmetno.


5. Selekcija U-15 je jesenki del tekmovanja končala pred nekaj dnevi. Kako uspešni ste bili in kaj so glavni povzetki jesenskega dela prvenstva?

Končni položaj na lestvici, ki smo ga zasedli ob koncu jesenskega dela je 5. mesto. Spregledati končni uspeh bi bilo nehvaležno, verjamem pa da obstajajo nekatere tekme, ki jih lahko obžalujemo, predvsem zaradi napak, ki smo jih sami storili. Veliko imamo tudi za izboljšati na gostovanjih. Povzetek prvenstva pa je vsekakor pozitiven. Verjamem, da smo skozi poletje opravili veliko dobrega dela, kar se tudi odraža na igrišču. Podobno si želimo ponoviti še pozimi in vstopiti v spomladanski del ambiciozno.


6. In če nadaljujeva, kakšni so cilji za spomladi?

Popraviti napake, ki smo jih počeli v jesenkem delu prvenstva ter zmagati tekmo v gosteh (hahahaha). Naslednje leto čaka fante velik izziv, saj bodo v zaostreni kadetski ekipi iskali svojo vlogo. Realnost je takšna, da le redki lahko kot vhodni kadeti redno nastopajo v državnem prvenstvu, saj je razlika v tempu tekme in fizičnem razvoju zelo velika. Ne glede na to, bomo poskusili igralce približati zahtevam in jim olajšati prehod. Če bomo ohranili podobno zavzetost, bomo nedvomno korak bližje našim ciljem.
Posebnost bo tudi v naslednji sezoni, saj se bo združilo prvenstvo starejših dečkov in kadetsko prvenstvo, kar bo nosilo dolečene spremembe v strateškem razmišljanju ekip, na kar morajo biti pripravljeni tudi igralci.

7. V Klubu se sledi temu, da perspektivni nogometaši dobivajo priložnost za igranje tudi v "višjih" selekcijah. Kako si naklonjen temu in ali je kateri od nogometašev že igral za kadete oziroma od mlajših za selekcijo U-15 v 1.SNL U-15 zahod?

Potrebno je biti realen. Mladim igralcem, ki igrajo proti starejšim je najtežje, potrebujejo zaupanje in določeno obdobje prilagajanja. Vsekakor je še težje, če igraš proti igralcem, ki so dve leti starejši. Zato je v teh prehodih treba biti premišljen in fantom ponuditi priložnost na tekmah, ki so zanje primerne in jih postopoma vpeljevati. Seveda je v tem času tudi potrebno podpreti trenerja. Ni enostavno potisniti v igro mlajše in hkrati doseči rezultat. Absolutno podpiram, ampak mora biti vsem jasno kaj počnemo. Seveda je pa tudi odgovornost na igralcih, da ponujeno maksimalno izkoristijo. Priložnosti v nogometu ni neomejeno.
Štirje fantje letnika 2008 so že dobili priložnost nastopiti v kadetih, kar verjamem, da služi kot dobra motivacija za nadaljnje delo. Štirje fantje letnika 2009 so bili priključeni v poletne priprave selekcije U15, vendar so poškodbe in odsotnosti malce omejile njihovo udeležbo. Verjame, da bo priložosti v spomladanskem delu več.

8. Kaj je najpomembnejše za nogometaše pri petnajstih letih starosti?

Zelo zahtevno vprašanje. Po eni strani so te fantje deležni najinovativnejših pristopov v treningu in že veliko sami vidijo ter prepoznajo, ampak so zahteve vrhunskega športa postale zelo kompleksne in terjajo odrekanje tako od fantov, kot njihovih staršev.. Vsekakor pa potrpežljivost in vztrajnost v življenju ne škodi. Verjamem, da veliko pripomore če svojo pozornost usmerjajo v treninge in tekme. Kalkuliranje pa ne nosi ničesar dobrega. Dokler se ohranja ta vsakodnevna želja po napredku, bo le ta tudi kmalu sledil.

9. Za konec mogoče kako sporočilo ali misel za igralce, ali pa tiste najzvestejše podpornike ekip in kluba?

Ah, sem že verjetno veliko zajel v zgornjem odgovoru. V Grosuplju se piše ena zelo zanimiva nogometna zgodba in veseli me, da sem lahko del te. Vsak nogometaš je lahko vesel, da trenira na Brinju. Želel bi si le, da sedanje generacije uspejo prepoznati dosežke in uspehe, ki jih je klub dosegel v zadnjih letih in naredijo vse, da to nadgradijo.

Hvala za pogovor.